Fotografska razstava
Potres 1976: Benečija, Rezija, Terska dolina
Fotografije: Paolo Petricig, Mario Magajna in drugi
(Viviana Persi, Primorski dnevnik, 21. septembra 2006)
Prejšnji petek je društvo Tabor z Opčin zaključilo svoj poletni krog prireditev in istočasno začelo z jesenskim, in sicer s fotografsko razstavo ob obletnici potresa iz leta 1976, ki je bil za Furlanijo, Nediške doline, Tersko dolino in Rezijo pravi mejnik v njihovi zgodovini, po katerem nič ni bilo več tako, kot je bilo. S potresom je odšel svet in prepustil svoje mesto drugemu, z drugačno podobo - urbanistično in družbeno, kar je morda prišlo še najbolj do izraza prav v omenjenih dolinah.
Številno občinstvo je svojo pozornost sledilo najprej seizmologu prof. Petru Suhadolcu, ki je na izviren in vsem razumljivem načinu razložil kaj je potres, kako do njega pride, značilnosti potresa iz leta 1976. Tako so prisotni med drugim izvedeli, da se Trst nahaja na afriški tektonski plošči, evropska začne šele po furlanski nižini. Afriška plošča izpodriva evropsko, kar povzroča premikanje tal za 0.5 cm na leto. Na nekaterih območjih (npr. v Kaliforniji) je ta fenomen nekajkrat močnejši in premik je tal gre vse do nekaj cm na leto. Glede potrese v Furlaniji so prvotno mislili, da je bil epicenter potresa pod hribom S. Simeone nad Huminom, zdaj so prepričani, da je bil pod Bardom. Prelomnica se je odprla od vzhoda proti zahodu, zato so bile posledice potresa najhuše prav v Furlaniji, saj so se tudi potresni valovi širili v isti smeri in so hiše grajene tako, da kljubujejo gravitacijski - vertikalni sili, potres pa sproža tudi horizontalno silo, proti kateri so hiše dosti manj odporne. Še posebej šibke pa so bile hiše v omenjenih dolinah, saj so bile večinoma kmečke in pri gradnji so uporabljali neobdelano kamenje rečnih strug, ki je pretežno okrogle oblike in zato še posebej neprimerno in neodporno proti potresnim sunkom. Z današnjim načinom gradnje bi bilo škode in žrtev veliko manj.
Z umetniškega vidika je razstavljene fotografije predstavil član Fotokrožka Trst 80 Robi Jakomin. V svojem posegu je ugotavljal, da so svetlobni zapisi Petričiča in Magajne tehnično in umetniško bolj izpiljeni in izdelani, vsi posnetki pa vsebujejo nenadomestljivo in enkratno zgodovinsko pričevanje dogodkov, ki so pred tridesetimi leti močno prizadeli in korenito spremenili tamkajšnjo pokrajino. Fotografije, ki so na ogled v Prosvetnem domu, lahko prevzamejo naša čustva do take mere, da jih lahko popeljejo nazaj na potresna območja in omogočajo obiskovalcem, da spoznajo takratno zgodovinsko in družbeno stanje. Če, je med drugim povedal Jakomin, moč potresov merimo z raznimi lestvicami, nekatere od teh fotografij spadajo na sam vrh lestvice fotografske scene je svoj poseg zaključil Jakomin.
Dodana vrednost razstave je poleg sodelovanja s Študijskim centrom Nediža iz Špetra, ki gostuje s celotno fotografsko razstavo Paola Petriciga Potres! 6. maj 1976 - 6. maj 2006, Občino Rezija in Odsekom za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici iz Trsta, da je bila vključena v mednarodni fotografski festival Triestèfotografia, v imenu katerega je pozdravila Isabella Bembo. Razstava (v izvirni in posrečeni postavitvi Andreja Furlana) je odprta od ponedeljka do sobote do 30. septembra med 16. in 20. uro. Istočasno poteka sejem novih in rabljenih knjig v režiji knjižnice P. Tomažič in tovariši.
-- nazaj